Odpre se v novem zavihku
Kolo prispe sestavljeno, z opravljenim ničelnim servisom
Plačilo s kartico, Apple Pay ali Google Pay
+385 99 340 8871· pon.–pet. 8–16
Kotiček za kupce
Biker Press
Domov / Biker Press / Kolesa, Nasveti za nakup

Kaj je geometrija kolesa?

4. junija 2022. · Biker Shop

Geometrija kolesa vsebuje nekaj pomembnih podatkov, kaj pa ti pravzaprav pomenijo za kolesarja? Eden najpomembnejših vidikov kolesa je zagotovo njegova geometrija, ki vpliva na vodljivost in vozne lastnosti ter določa teren, na katerem se bo posamezno kolo najbolje obneslo.

Tu smo navedli in pojasnili najpomembnejše vrednosti.

Dolžina sedežne cevi (seat tube length)

Razdalja od središča osi pogona do vrha sedežne cevi

Dolžina sedežne cevi

Ko izbirate kolo, morate to vrednost poznati prvo. Od dolžine sedežne cevi je odvisno, kako visoko boste lahko izvlekli sedež, kar je tesno povezano z višino kolesarja. Če je sedežna cev prekratka, s tem kolesom ne boste mogli voziti, saj sedežne opore ne boste mogli dvigniti na višino, ki jo potrebujete. Vsak okvir ima največjo predpisano dolžino sedežne cevi, ki velja prav za to velikost okvirja.

Dolžina sedežne cevi narekuje velikost kolesa. Pogosto imata dva okvirja enake velikosti, na primer Large (L) različnih znamk ali namenov, različni dolžini sedežne cevi. Ta vrednost bo na koncu določila, katera velikost kolesa vam bo bolj ustrezala. Dolžina sedežne cevi ne vpliva neposredno na vodljivost kolesa, toda glede na to, koliko boste izvlekli oziroma dvignili sedež, boste spremenili tudi »doseg« (reach), ki vpliva na vodljivost in na to, ali vam bo ta geometrija na koncu ustrezala ali bo kolo na primer prekratko. Izkazalo se je, da je razmerje med dosegom in dolžino sedežne cevi zelo pomembno.

Efektivna dolžina zgornje cevi (effective top tube length)

Vodoravna črta, ki povezuje središče krmilne cevi s središčem sedežne cevi

Efektivna dolžina zgornje cevi

Ta vrednost neposredno vpliva na to, kako se vam bo kolo prilegalo, ko sedete nanj. Izkazala se je za uporabnejšo od dolžine zgornje cevi, saj kaže, koliko se boste morali iztegniti ali vzravnati, da z rokami dosežete krmilo. Včasih ga imenujemo kokpit kolesa, nanaša pa se pravzaprav na prostor med sedežno cevjo in krmilom. Na to vrednost vplivata dolžina nosilca krmila ter zamik (offset) sedežne opore ali samega sedeža.

Višina kolesa (stack height)

Navpična razdalja od osi pogona (BB) do zgornje točke krmilne cevi

Višina kolesa (stack)

Ta vrednost kaže najmanjšo možno višino krmila (brez distančnikov pod nosilcem krmila), prikazuje pa se kot navpična razdalja od osi pogona do središča krmilne cevi.

Doseg (reach)

Vodoravna razdalja od središča osi pogona do zgornje točke krmilne cevi

Doseg (reach)

Kot smo že omenili, je ta vrednost morda tista, ki najbolj vpliva na to, kako se vam bo določena geometrija oziroma določeno kolo prilegalo. Čeprav se spreminja, saj majhni premiki v višini krmila ali zamiku sedeža spremenijo občutek in s tem tudi doseg, v bistvu prav doseg določa, kako se kolo obnaša na progi, kako boste na njem sedeli in kako stali. Ker krmilna cev ni navpična, se doseg kolesa zmanjša, če krmilo dvignete z distančniki pod nosilcem krmila. Sklepamo lahko, da je doseg v tem primeru pri dveh enakih kolesih rahlo spremenljiv, odvisno od vaših nastavitev. V tem primeru bo pri odločitvi, katero kolo izbrati, pomagala vrednost, ki smo jo poimenovali višina kolesa.

Dolžina spodnje cevi (downtube length)

Razdalja od središča osi pogona do središča spodnjega dela krmilne cevi

Dolžina spodnje cevi

Ta vrednost je alternativa dosegu in nanjo višina kolesa ne vpliva. Kombinirati jo je treba z nekaterimi drugimi vrednostmi, da lahko primerjamo dve kolesi. Po naših izkušnjah se ni izkazala za tako odločilno kot prejšnje, ki smo jih opisali. Pomembna je, če primerjate dve kolesi zelo podobnih lastnosti, enake velikosti koles in dolžine vilic.

Sprednji center (front-center)

Vodoravna razdalja od osi pogona do središča osi sprednjega kolesa

Sprednji center (front-center)

Ta vrednost vpliva na vodljivost kolesa in na to, kako se bo kolo obnašalo na progi. Večja kot je, manjša je možnost, da boste na strmem spustu preleteli čez krmilo, vendar je zato težišče kolesa usmerjeno proti zadnjemu delu kolesa in teža kolesarja ne pritiska na sprednji del, kar lahko pomeni slabši oprijem spredaj. Ker je takšna geometrija primernejša za strme in hitre spuste, kolesar pa je postavljen nekoliko bolj zadaj, je ta vrednost večinoma večja pri enduro in DH kolesih, pri XC in trail modelih pa bistveno manjša.

Zadnji center ali dolžina zadnje vilice (rear-center)

Vodoravna razdalja od središča osi pogona do središča zadnje osi, imenovana tudi chainstay length

Zadnji center (rear-center)

Če upoštevate to in prej opisano vrednost, dobite dve osnovni vrednosti, ki določata ravnotežje oziroma težišče kolesa.

Ker je ta vrednost v milimetrih vedno manjša od prejšnje, je težišče kolesa pravzaprav vedno usmerjeno proti zadnjemu delu kolesa. Na to lahko vpliva le kolesar, ki zavestno prenese težo na sprednji del kolesa.

V praksi velja: manjša kot je ta vrednost, več teže in pritiska boste morali usmeriti na krmilo, da boste imeli v ovinkih boljši oprijem in večjo hitrost. To velja za bolj ravne odseke proge, saj se boste na strmih spustih tako ali tako bolj nagibali proti krmilu, še posebej pri zaviranju. Z manjšo vrednostjo boste lažje dvigovali sprednje kolo pri preskakovanju ovir, a se boste morali malo bolj potruditi za oprijem sprednjega kolesa. Če je ta vrednost večja, bo imelo kolo več oprijema spredaj, vendar dvigovanje sprednjega dela ne bo tako preprosto.

Medosna razdalja (wheelbase)

Vodoravna razdalja med sprednjo in zadnjo osjo koles

Medosna razdalja (wheelbase)

Čeprav se zdi, da nam bo ta vrednost dala koristne podatke, nam jih res, a ne tako preprosto. Ta vrednost je vsota prejšnjih dveh, ki smo ju opisali, in kot lahko sklepamo, lahko iz teh vrednosti ugotovimo, kako se bo kolo obnašalo. Medosna razdalja je lahko pri dveh kolesih enaka, razmerje prejšnjih dveh vrednosti pa različno, in takrat imate kolo s povsem drugačnimi voznimi lastnostmi ob enaki medosni razdalji. V praksi večja medosna razdalja pomeni večjo stabilnost, a hkrati manjšo okretnost kolesa v ozkih ovinkih.

Višina osi pogona (BB)

Navpična razdalja od podlage do središča osi pogona

Višina osi pogona (BB)

Ta vrednost določa višino težišča kolesarja. Vpliva na vozne lastnosti v vseh pogledih. Manjša kot je ta vrednost, stabilnejše je kolo, bolje se obnese v ovinkih, ima boljši oprijem, smer pa je mogoče hitreje in lažje spreminjati. Po drugi strani takšno kolo zatika na tehničnih delih proge, kjer so ovire višje od osi pogona – najpogosteje udarite z gonilko, včasih pa tudi z ohišjem pogona ob podlago ali oviro. Pri kolesih z večjim hodom vzmetenja mora biti statična višina osi pogona večja, saj bo kolo med vožnjo zaradi teže kolesarja in posedanja (sag) nižje. To je treba upoštevati pri načrtovanju okvirja, kolesar pa mora upoštevati največji dovoljeni sag za svoje kolo, da se izogne udarcem ob podlago.

Kot krmilne cevi

Kot, ki ga oklepa črta skozi središče krmilne cevi z vodoravno črto na podlagi

Kot krmilne cevi

Kot krmilne cevi ima ključno vlogo tudi pri vodljivosti kolesa oziroma pri tem, kako se bo kolo obnašalo na določenih progah. Manjši kot je ta kot, bolj bo sprednje kolo oddaljeno od krmila in s tem od kolesarja. Manjši kot je običajno pri kolesih za strme in grobe terene, kot so enduro in DH kolesa. Manjša je možnost, da vas ob naletu na večjo oviro ali močan spust vrže čez krmilo. Poleg tega je pri manjšem kotu krmiljenje počasnejše, a tudi mirnejše. Krmilo boste obračali nekoliko težje, a boste imeli nadzor na agresivnih progah.

Manjši kot krmilne cevi vpliva tudi na to, kako vzmetenje blaži podlago in se odziva na neravnine. Bolj kot so vilice usmerjene proti oviri, bolje bodo absorbirale neravnino, takšno kolo pa se bo na primer slabše odzivalo na ravnih podlagah. Strmejši kot je spust, manjši naj bo kot krmilne cevi – tako bi to razložili mi. Če imate velik kot krmilne cevi, so vilice bolj navpične glede na podlago in se zato ne bodo dobro odzivale na velike ovire, če nanje pridete z veliko hitrostjo.

Kot sedežne cevi (actual seat angle)

Kot sedežne cevi

Temu bi lahko rekli tudi dejanski kot sedeža, torej kot, ki ga sedežna cev oklepa z vodoravno podlago. Ta kot vpliva na položaj sedenja ter bistveno vpliva na vodljivost kolesa in njegove plezalne sposobnosti. Večji kot je ta kot, strmejša je sedežna cev in kolo je primernejše za strme in ostre vzpone, manjši kot pa je primernejši za strme spuste, vendar bo zato neroden na vzponu, saj se nagibate proti zadnjemu delu kolesa in sprednji del se želi dvigniti od podlage. Od tega kota je odvisno tudi, koliko se bo do konca izvlečena sedežna opora upogibala, ko kolesar sedi na sedežu.

Efektivni kot sedeža (effective seat angle)

Črta, ki povezuje os pogona in srednji zgornji del sedeža v položaju, ko kolesar sedi na kolesu oziroma pod obremenitvijo. Ta kot določa obnašanje kolesa med poganjanjem. Daje natančen položaj kolesarja na kolesu ter položaj bokov glede na pedala. S premikanjem sedeža naprej in nazaj lahko ta kot spremenite do tri stopinje. Ta kot se nanaša na kolesa z obema vzmetenjema.

Višina krmila

Navpična razdalja najnižje nameščenega krmila od podlage

Višina krmila

Ta del geometrije kolesa je mogoče spreminjati z distančniki, s katerimi lahko nosilec in krmilo dvignete ali spustite glede na podlago. Višje krmilo prispeva k občutku varnosti na spustih, pa tudi k vodljivosti pri hitrih menjavah smeri. Ta vrednost narekuje tudi položaj komolcev kolesarja. Koliko bodo komolci pokrčeni, določa, koliko prostora bo imel kolesar za manevriranje na progi, še posebej ko se približuje globoki luknji, v katero je treba potisniti sprednje kolo in ohraniti položaj. Če komolci med vožnjo niso dovolj pokrčeni, ni prostora niti za potiskanje kolesa naprej.

Dolžina nosilca krmila (stem length)

Dolžina nosilca krmila

Razdalja od središča objemke na krmilu do središča krmilne cevi. Po vseh vrednostih, ki smo jih opredelili, lahko zdaj sklepamo, da ta vrednost vpliva na doseg okvirja in s tem neposredno na vodljivost in položaj kolesarja. Prednost tega dela geometrije je, da lahko nosilec krmila zamenjate s takšnim, ki vam bolj ustreza po naklonu in dolžini.

Zamik vilic (fork offset)

Zamik vilic (fork offset)

Vrednost, ki jo tu odčitamo, je razdalja med namišljeno črto skozi središče krmilne cevi in središčem osi sprednjega kolesa. Bistveno vpliva na občutek med vožnjo. Manjši offset pomeni bolj neposredno in natančnejše krmiljenje. Offset vpliva na oddaljenost sprednje osi od središča oziroma osi pogona, kar spremeni stabilnost glede na sam offset. Danes obstajajo vilice z različnimi zamiki, zato lahko sami izberete, kateri vam ustreza, če vilice kupujete naknadno.

Sled sprednjega kolesa (mechanical trail)

Razdalja med točko stika s podlago in črto, ki poteka skozi središče krmilne cevi

Sled sprednjega kolesa (trail)

Ta podatek vpliva na vozne lastnosti kolesa, predvsem na krmiljenje. Zaradi te vrednosti in lastnosti geometrije se sprednje kolo po obračanju krmila nagiba k temu, da krmilo vrne v prvotni položaj oziroma na sredino. Večja kot je ta vrednost, večja je sila, ki vrača krmilo na sredino, zato pa boste morali uporabiti več sile, da krmilo obrnete vstran. Stabilnejše in težje krmiljenje gre z večjo vrednostjo sledi sprednjega kolesa. Ta vrednost je praviloma večja zato, da ne bi postala negativna, ko se vzmetenje na progi stisne. Negativna vrednost sledi prispeva k občutljivemu krmiljenju in nestabilnosti kolesa.

To je približno nabor vrednosti, ki jih je treba preučiti pri nakupu kolesa, poleg tega pa kolo vsekakor tudi preizkusite :).

« Nazaj na Biker Press