Kolo kupujete na spletu, visoki ste 178 cm in tabela pravi, da bi lahko vozili M – pri drugem modelu pa ista višina spada tudi v L. Katera je torej prava velikost?
Oznake S, M in L niso standardizirane med vsemi proizvajalci, razlike pa obstajajo celo med različnimi modeli iste znamke. Zato se kolesa ne splača izbirati samo po črki na okvirju ali po velikosti, ki ste jo vozili na prejšnjem kolesu.
Za večino rekreativcev je dovolj, da preverijo nekaj osnovnih podatkov: višino, notranjo dolžino noge, tabelo velikosti konkretnega modela in njegovo geometrijo.
1. Začnite s tabelo velikosti konkretnega modela
Najpomembnejše pravilo pri izbiri velikosti kolesa je preprosto: glejte tabelo proizvajalca za model, ki ga dejansko kupujete.
Dve MTB kolesi z oznako velikosti M imata lahko različno dolžino okvirja, višino zgornje cevi in položaj kolesarja. Razlike so lahko še izrazitejše, ko primerjate MTB, treking, mestna, gravel in cestna kolesa.
Razponi velikosti se pogosto tudi prekrivajo. Pri nekaterih MTB modelih Giant na primer kolesar določene višine lahko spada v priporočeni razpon dveh sosednjih velikosti.
To ni napaka v tabeli. Pomeni le, da sama višina ni vedno dovolj za končno izbiro.

2. Pravilno izmerite svojo višino
Višina je najboljši začetni podatek, saj bo v večini primerov izbiro takoj zožila na eno ali dve velikosti.
Izmerite se brez obutve, vzravnano ob steni in po možnosti s pomočjo druge osebe, da bo meritev čim natančnejša.
Če ste približno na sredini razpona, ki ga proizvajalec navaja za določeno velikost, je izbira največkrat preprosta.
Če pa ste na primer na samem koncu razpona velikosti M in hkrati na začetku velikosti L, je treba preveriti tudi telesne proporce in geometrijo kolesa.
3. Izmerite notranjo dolžino noge
Dve osebi enake višine nimata nujno enakih telesnih proporcev. Ena ima lahko daljše noge in krajši trup, druga obratno.
Zato je notranja dolžina noge oziroma inseam eden koristnejših dodatnih podatkov pri izbiri velikosti.
Doma jo lahko izmerite preprosto:
- Postavite se bosi s hrbtom ob steno.
- Stopala držite v naravnem položaju.
- Med noge vstavite trdo knjigo in jo dvignite navzgor, tako da približno posnema položaj sedeža.
- Izmerite razdaljo od tal do zgornjega roba knjige.
Iz dobljene številke ne izračunavajte samodejno velikosti okvirja z univerzalnimi formulami s spleta. Uporabite jo skupaj s tabelo proizvajalca in podatki o geometriji konkretnega kolesa.

4. Preverite višino nad zgornjo cevjo (standover)
Standover označuje prostor med zgornjo cevjo okvirja in telesom, ko stojite nad kolesom z obema nogama na tleh.
Če se okvir dotika telesa ali nimate dovolj prostora za varen sestop, je kolo lahko preveliko, tudi če vaša višina formalno spada v priporočeni razpon.
Pri MTB kolesu je zaželeno imeti nekoliko več prostora, saj se pogosteje vozi po neravnem terenu in bo morda treba hitro sestopiti s kolesa.
Pri cestnem kolesu je ta razmik lahko manjši, pri mestnih kolesih z nizkim vstopom (step-through) in zelo nizko zgornjo cevjo pa ta podatek nima enake teže.
V teh primerih so pomembnejši celoten položaj, možnost pravilne nastavitve sedeža in razdalja do krmila.
5. Če ste med dvema velikostma, univerzalnega pravila ni
Eno najpogostejših vprašanj je, ali je treba med dvema velikostma vedno vzeti manjše ali večje kolo.
Takšnega pravila ni.
Manjša velikost pogosto bolj ustreza, če želite kompaktnejše in okretnejše kolo, imate krajši trup ali roke ali preprosto ne želite preveč iztegnjenega položaja.
Večja velikost lahko bolje ustreza, če imate daljši trup in roke, želite prostornejši položaj ali ste zelo blizu zgornje meje priporočene višine za manjšo velikost.
Pri MTB-ju lahko razlika vpliva tudi na občutek pri vodljivosti. Manjši okvir praviloma deluje nekoliko okretneje, večji pa lahko nudi več prostora in stabilnejši občutek.
Najpomembneje je, da izbiro podpira tudi geometrija konkretnega modela.

6. Reach in stack pomagata, ko želite natančnejšo primerjavo
Če se odločate med dvema velikostma ali dvema različnima modeloma, se splača pogledati dva podatka iz tabele geometrije: reach in stack.
Reach poenostavljeno pokaže, koliko se okvir razteza naprej. Večji reach navadno pomeni daljši in bolj iztegnjen položaj na kolesu.
Stack pokaže, kako visok je sprednji del okvirja. Večji stack večinoma omogoča bolj vzravnan položaj kolesarja.
Za rekreativni nakup vam ni treba analizirati vsakega milimetra geometrije, vendar sta ta dva podatka lahko zelo koristna, če ste med dvema velikostma.
Če že imate kolo, na katerem vam položaj popolnoma ustreza, je primerjava njegove geometrije z novim modelom lahko eden najboljših načinov za odločitev.
7. Velikost okvirja in višina sedeža nista isto
Pogosta napaka je oceniti, da kolo ustreza samo zato, ker je mogoče sedež dovolj spustiti ali dvigniti.
Višina sedeža vpliva predvsem na razmerje med nogo in pedalom. Velikost okvirja določa veliko več: dolžino položaja, razdaljo do krmila, prostor nad zgornjo cevjo in celoten občutek med vožnjo.
Prevelikega okvirja ne morete povsem prilagoditi samo s spuščanjem sedeža, saj s tem ne spremenite dolžine okvirja niti razdalje do krmila.
Enako velja za premajhen okvir. Dvig sedeža lahko reši položaj nog, ne pa tudi vseh drugih elementov prileganja.
Če želite pravilno nastaviti samo višino sedeža, preberite tudi naš vodnik »Je vaš sedež previsoko ali prenizko? Nastavite višino v 5 minutah«.

8. Ne mešajte velikosti koles in velikosti okvirja
»Potrebujem 27,5 ali 29 palcev?« ni isto vprašanje kot »Potrebujem M ali L?«.
Oznaki 27,5 in 29 se pri MTB kolesih nanašata predvsem na premer koles, S, M, L in XL pa označujejo velikost okvirja.
Kolesar, visok 180 cm, lahko zato, odvisno od konkretnega modela, vozi kolo s 29-palčnimi kolesi in okvirjem M ali L.
Pri kolesih za odrasle premera koles zato ne uporabljajte kot nadomestilo za velikost okvirja.
Če kupujete novo kolo, lahko v kategoriji Kolesa preverite razpoložljive modele, njihove specifikacije in tabele velikosti.





